Dr. Emilija Stojmenova Duh je rojena v Makedoniji, leta 2002 se je preselila v Maribor, kjer je končala študij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerze v Mariboru. Po doktoratu se je zaposlila na Fakulteti za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani in je avtorica številnih znanstvenih publikacij s področja digitalne preobrazbe.
Digitalizacija, tehnološki razvoj in spodbujanje mladih, predvsem žensk v IKT poklice so še danes visoko na njenem seznamu prioritet. Bila je finalistka izbora Inženirka leta 2018 in nominiranka za Slovenko leta 2021, pot pa jo je zdaj zanesla še na politični parket. Oktober je med drugim tudi evropski mesec kibervarnosti, zato z ministrico tokrat na temo digitalne pismenosti.
IKT je kratica za informacijsko-komunikacijske tehnologije. Gre za področje, ki se nanaša na uporabo računalnikov, programske opreme, omrežij in drugih tehnologij za zbiranje, obdelavo, shranjevanje in prenos informacij.
STEM je kratica za znanost, tehnologijo, inženiring in matematiko (angleško science, technology, engineering, and mathematics). Predstavlja pomembno področje, ki ima ključno vlogo v razvoju tehnoloških in znanstvenih inovacij.
V Sloveniji imamo precejšnje izzive na področju digitalne pismenosti prebivalk in prebivalcev. Po zadnjih podatkih nas ima le 50 odstotkov vsaj osnovne digitalne kompetence. Ali bo že zgolj struktura prebivalstva – torej več digitalno pismene mladine – v naslednjem desetletju povečala ta odstotek?
To, da so naši mladi digitalno pismeni, je napačna novica. Drži, da bolj pogosto uporabljajo tehnologije in pametne naprave, drži tudi to, da je njihova digitalna pismenost boljša, v primerjavi z ostalimi starostnimi skupinami. Ampak to še ne pomeni, da so digitalno pismeni. Podatki Eurostata razkrivajo, da ima v Sloveniji le 63 odstotkov mladih, starih med 16 in 24 let, vsaj osnovne digitalne kompetence, kar je peti najslabši rezultati med vsemi članicami EU. Ob tem le 27 odstotkov mladih v isti starostni kategoriji dosega raven digitalnih kompetenc, ki je nad osnovno.
Dvig digitalne pismenosti vseh prebivalk in prebivalcev Slovenije je ena ključnih prioritet našega ministrstva, kjer dajemo velik poudarek digitalnemu opismenjevanju ljudi, ki nimajo osnovnih ali naprednih digitalnih znanj.
Kako konkretno boste uresničili cilje, da do leta 2030 to dvignemo na 80 odstotkov?
Konkretno smo letos za dvig digitalnih kompetenc objavili dve javni naročili za izvedbo usposabljanj za starejše z mobilno enoto. Gre za projekt Mobilni heroji, ki je namenjen digitalnemu opismenjevanju starejših od 55 let v njihovem domačem, običajno ruralnem, okolju. Letos bo v projekt, ki ga izvajata Simbioza in Ljudska univerza Velenje, vključenih okrog štiri tisoč udeležencev.
Za usposabljanje otrok in mladih smo objavili Javni razpis za sofinanciranje usposabljanj otrok in mladih za krepitev digitalnih kompetenc ter spodbujanje in promocijo naravoslovnih in tehniških poklicev. Financiramo izvedbo programov neformalnega usposabljanja za otroke in mlade do 30 let za spodbujanje zanimanja za digitalne tehnologije, njihovo razumevanje ter odgovorno in varno uporabo. V brezplačna neformalna usposabljanja s tega naslova bo že v tem letu vključenih približno šest tisoč otrok in mladih, v prihodnjem letu pa bo število vključenih potrojeno, torej okoli 18 tisoč. Do leta 2030 nameravamo vključiti do 98 tisoč otrok in mladih, ki bodo prek udeležbe v programih, zanesljivo usvojili osnovne ali napredne digitalne kompetence.
Za pridobitev osnovnih in naprednih digitalnih kompetenc za prebivalce stare 30 let in več, smo objavili Javni razpis za sofinanciranje izvajanja izobraževanj za odrasle na področju digitalnih kompetenc. Namen ukrepa je krepitev zavesti o prednostih uporabe digitalnih orodij za življenje posameznika in družbo kot celoto ter krepitev zaupanja v digitalne tehnologije, razumevanje digitalnih tehnologij ter njihovo odgovorno in varno uporabo. V okviru ukrepa se bo brezplačnih neformalnih izobraževanj do konca koledarskega udeležilo preko 23 tisoč prebivalcev.
Kateri so glavni razlogi državljanov za odpor do digitalne preobrazbe, s katerimi se srečujete?
Na prvem mestu je vsekakor strah. Strah pred tem, kakšne spremembe prinaša digitalna preobrazba, kako bo ta vplivala na naša življenja, kako bo spremenila naša delovna mesta ... Strah nas je pa najbolj pogosto takrat, ko določenega področja ne poznamo in ne razumemo. Zato je zelo pomembno, da ozaveščamo, kaj digitalna preobrazba je, kako poteka ter kakšne so prednosti in priložnosti, ki jih prinaša. In seveda odkrita razprava o tveganjih in nevarnostih ter kako se lahko zaščitimo pred njimi.
Dr. Emilija Stojmenova Duh, foto: Marko Pigac
Je v tem svetu bliskovitega tehnološkega razvoja kaj takšnega, kar straši tudi vas?
Tehnološki razvoj kot tak me ne straši. Bolj me je strah človeške narave ter vseh možnih načinov, ki si jih človek domisli, da bi zlorabil tehnologijo.
Tudi sami ste precej aktivni na družbenih omrežjih, javno se odzivate tudi na aktualne problematike – od nogometa, pravice do splava do vojnih razmer. Kje je ločnica, kdaj svoje mnenje objavite kot ministrica in kdaj kot le Emilija?
Objave na mojih profilih so moja mnenja in stališča, ki ne odražajo nujno tudi stališča ministrstva. Za uradne izjave imamo uradni profil ministrstva za digitalno preobrazbo.
Hkrati pa jaz sebe ne morem ločiti na ministrico in na Emilijo, sem en človek, ki opravlja različne funkcije. Sem Emilija kot mama, Emilija kot mentorica svojim podiplomskim študentom, Emilija kot ministrica, Emilija kot aktivna državljanka ...
Pa to znajo ločiti ljudje, ki vas spremljajo?
Ministri so tudi ljudje. Imajo mnenja in stališča. In prav je, da jih imajo. Nič od tega, kar na družbenih omrežjih napišem, ni v nasprotju s tem, kar tudi sicer počnem. Enake stvari, ki jih napišem na Facebooku, povem tudi na seji vlade. To sem jaz.
Na eni strani se bojimo kraje identitete in posegov v zasebnost, na drugi pa na družbenih omrežjih delimo najbolj intimne trenutke življenj, vključno s fotografijami svojih otrok in vhodi v svoje domove, kjer je viden domač naslov, ki mu sledi najava, da odhajamo na dopust in bo dom prazen ... Kje torej potegnemo črto?
Ko ljudje delijo svoje podatke na družbenih omrežjih, imajo občutek, da imajo oni nadzor nad tem, kaj delijo. Oni se odločajo, koliko tega bodo delili. Rekla bi, da je glavna razlika v tem občutku, kdo ima nadzor. Hkrati pa nimamo težav s tem, da damo podatke Facebooku, Twitterju in tistim, za katere sploh ne vemo, kako so varnostno zaščiteni, na primer TikTok, ki je imel že večkrat težave z uhajanjem osebnih podatkov. Na drugi strani pa se ljudje zmotno bojijo, da država z novimi osebnimi izkaznicami ...
