Zdravje je med bivanjem v drugi državi precej odvisno od popotnika samega, zato je priročna osebna potovalna lekarna sestavni del prtljage. Tako si ob manjših zdravstvenih nezgodah ni treba beliti glave, kje v neznanih krajih iskati prvo pomoč. Sestavljajo jo pripomočki za oskrbo odrgnin in manjših ran, razkužilo za roke, analgetiki, antipiretiki za znižanje povišane telesne temperature in lajšanje bolečin, sol oziroma rehidracijski prašek za pripravo rehidracijske raztopine, ko je treba nadomeščati izgubljene minerale za preprečitev izsušenosti ob driski ali bruhanju, probiotične kapsule ali praški za lajšanje driske, svečke proti zaprtju, antacidi in zdravila proti zgagi in želodčnim težavam, antiseptik za usta in žrelo ter kapljice za nos, tablete proti potovalni slabosti in antihistaminiki za lajšanje blagih in občasnih težav z alergijami. Ne glede na to, ali gremo na krajši ali daljši dopust, je treba imeti pri sebi zdravila, ki jih redno jemljemo zaradi kroničnih bolezni ali preventivno, denimo kontracepcijske tablete.



Nalezljiva zlatenica

Pred potovanjem se je pametno pozanimati, kakšna so priporočila za izogibanje okužbam s hrano in vodo, boleznim, ki se prenašajo s posrednim in neposrednim stikom, okužbam, ki jih prenašajo žuželke, kako se zaščititi s cepljenjem oziroma z zdravili ipd. Kdor se odpravlja na območja z večjim tveganjem za nekatere nalezljive bolezni, lahko v ambulantah NIJZ za potnike po potrebi – glede na starost, trenutno zdravstveno stanje, morebitne kronične bolezni, alergije in druga stanja, prej opravljena cepljenja ter že pridobljene izkušnje s potovanj – dobi zdravila za preprečevanje malarije in opravi preventivna cepljenja proti rumeni mrzlici, hepatitisu A in B, tifusu, meningokoknemu meningitisu in morebiti poživitveno cepljenje proti ošpicam, otroški paralizi, tetanusu, davici in oslovskemu kašlju. V vednost: poleti je zaokrožila vest, da se je zaradi obsežnega pojavljanja virusa hepatitisa A v razvitih državah tveganje za okužbo povečalo tudi pri potovanju po Evropi. Pojavljanje virusnega obolenja jeter, ki ga imenujemo tudi nalezljiva zlatenica, je sicer veliko pri potovanju v države s slabšimi higiensko-sanitarnimi razmerami. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje potnikom svetujejo, da na potovanjih vzdržujejo ustrezno higieno, upoštevajo pravila varnega uživanja hrane in vode ter imajo varne spolne odnose.



Okužbe s hrano

Proti grožnjama, hepatitisu A in B, je najučinkovitejše varovanje preventivno cepljenje. Potovalnim driskam, ki največkrat niso smrtno nevarne, so pa nadležne in lahko pokvarijo počitnice, se praviloma izognemo z doslednim upoštevanjem pravil uživanja neoporečne hrane in pijač. Na NIJZ priporočajo: najvarnejša je sveže pripravljena hrana, ki je toplotno dobro obdelana in še vroča postrežena. Visoka temperatura uniči v živilih prisotne mikroorganizme. Med varna živila sodijo tudi suha hrana, denimo kruh pa keksi in zelo sladka živila (želeji, marmelade, sirupi, med). Sadje je treba pred zaužitjem olupiti, saj so na njihovi površini lahko mikroorganizmi. Pri tem je treba paziti na ustrezno higieno rok in pribora. Umivanje rok z milom in vodo oziroma uporaba antiseptičnih razkužil je nujna pred vsakim uživanjem hrane ter pred uporabo sanitarij in po njej. Uživati je treba samo ustekleničeno vodo in druge ustekleničene pijače. Čim več popite vode ali mineralne vode z veliko magnezija je tudi praktična pomoč vsem, ki jih zunaj domačih štirih sten muči zaprtje.



Priročno in brez skrbi

Pribor za samozdravljenje in zdravila naj bo shranjen na enem mestu. Če potujemo za dlje in imam zato s sabo večjo količino zdravil, bi prišlo prav tudi potrdilo za obmejne organe, da ne bo nesporazumov. To še posebej velja denimo za zdravila v injekcijah. Nujni dokumenti in potrdila, kamor sodijo kartica zdravstvenega zavarovanja, potrdilo o zdravstvenem zavarovanju za potovanje v tujino, pisno potrdilo o uporabi zdravil, ki jih napiše osebni zdravnik, in potrdilo o cepljenjih, morajo biti vedno na dosegu.