Ampak bolje obveščeni mi povedo, da imata Bled in Bohinj problem prav s takšnimi turisti. Tujimi. Ki pridejo za dan, dva, največ tri. Direktor Berčon še pove, da je v zadnjih treh letih število gostov in prenočitev poraslo za petdeset odstotkov. Vendar je treba vedeti, kaj ta množičnost, ki jo privabljajo zasebne nastanitve in trenutno popularni airbnb, pomeni. »Mojstri« blejskega turizma ne smejo pozabiti, da je njihova turistična vizija sama zakuhala sedanje stanje, torej da so privabili masovne turiste, želeli pa so si ekskluzivne. Zatorej so s svojo vizijo, ki jo najbolje poznajo sami, osvojili množice mladih ali pač tudi manj mladih, ki prenočujejo po hostlih, čez dan posedajo ob bregu, kjer koli, saj je povsod pač vse zastonj, ter pijejo in jedo kupljeno iz najbližje trgovine. Če prostora ni, počakajo – na zasebnih parcelah po zaselkih pri Bledu (Ribno, Selo). Avtodomarji bivakirajo kar na parkirišču za novim Mercatorjem. Morda čakajo na prostor v kampu ali pač tudi ne. Na ogled Bleda prihajajo z avtobusi še enodnevni gosti. Kaj naj rečemo? Takšna je njihova vizija.
In Ljubljana – prav nič ni turistično »vizionarsko« oddaljena od Bleda in Bohinja. Seveda tudi tukaj poslušamo o rekordih in prepričana sem, da si turizem ne želi prevladujočih nizkocenovnih gostov. Kdo pa si jih? Katera evropska prestolnica ali pač naravni biser (kot sta Bled in Bohinj) hlepi po takšnih enodnevnih gostih, ki s sabo prinesejo vse, kar potrebujejo tisti dan, in – lepo ali grdo – za sabo pustijo predvsem kopico smeti? Nobeden. Zadnjič mi je kolegica, ki dela v turizmu in sem ji jela nemudoma tarnati nad turističnim hrupom v Ljubljani, odgovorila, da smo si to želeli, da so leta in leta vlagali za to, da imamo danes turiste. Ja, ampak smo si res želeli takšne? Saj vsi vidimo, da predvsem spijejo eno pijačo ali pač se zadržujejo v lokalih s hitro in nizkocenovno prehrano in odidejo. Ja, to pa je problem, mi pritrdi.
Vemo, kaj vse ekskluzivni gostje sploh hočejo? Najbrž ne na glavni ulici trgovin Zara, H&M, Mango, DM ... Ampak najboljše slovenske oblikovalce, dizajnerje, vrhunsko rokodelsko kakovost s slovenskim podpisom, ne pa da jim na najbolj obleganih ulicah ponujamo žalostni kič.
Priznajmo – ne glede na trenutne množične popotniške premike v Sloveniji (ki niso plod samo turističnega naprezanja, ampak predvsem politične situacije) – kaj pa je v Ljubljani tako fascinantnega, da bi jo oblegali ekskluzivni gostje? Koliko hotelov s petimi zvezdicami imamo? Vemo, kaj vse ekskluzivni gostje sploh hočejo? Najbrž ne na glavni ulici trgovin Zara, H&M, Mango, DM ... Ampak najboljše slovenske oblikovalce, dizajnerje, vrhunsko rokodelsko kakovost s slovenskim podpisom, ne pa da jim na najbolj obleganih ulicah ponujamo žalostni kič. Hočejo unikatnost, kakor jo hočemo tudi mi, ko odpotujemo v tujino. Oprostite, meni ni v nobeno uteho, da se turisti zabavajo ali pač doživljajo razsvetljenje ob potopnih smetnjakih v Ljubljani in ta čudež ponesejo v svet. Je to vse, kar se jim je vtisnilo v spomin, je to slovenski presežek? Poleg seveda varnosti, miru in zelenja. Tudi prijaznosti, pravijo. Vprašajmo se, zakaj Ljubljane ne doživljajo v muzejih.
Najbrž je dovolj pametnih na odločilnih položajih, ki si bodo z lahkoto odgovorili na vprašanje, kako privabiti in zadržati najboljšega gosta. Hm, slovenskega?!
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: