A to, da evropsko tržišče ni enovito in niso čisto iz trte izvite pripombe, da so izdelki iste blagovne znamke na različnih tržiščih različni, so pokazali izsledki zadnje raziskave trga glede dvojne kakovosti hrane na trgovskih policah, ki so jo opravili na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). Primerjalna analiza 29 parov in treh trojčkov izdelkov s slovenskih in avstrijskih trgovinskih polic je odkrila deset parov izdelkov različne kakovosti: v tretjini vzorcev so bile torej ugotovljene razlike, ki vplivajo na kakovost, med drugim je denimo v »naši« kokakoli del sladkorja zamenjan s fruktozno-glukoznim sirupom, »slovenska« mlečna čokolada Milka pa vsebuje aditiv, je temnejša, manj intenzivnega vonja in arome, manj sladkobna in kremasta od avstrijske različice.



Na Onino vprašanje, kako to, da smo Slovenci z izdelki, kakršne imamo, obravnavani kot manj elitni potrošniki, dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist, profesor na biotehniški fakulteti in eden najglasnejših kritikov vse nižjih prehranskih standardov, odgovarja, da ima Slovenija veliko nesrečo, ker so jo multinacionalke potisnile v skupino manj zahtevnih trgov. A z relativno visoko kupno močjo. »Dobaviteljska podjetja in trgovski sistemi ves čas tehtajo optimalno razmerje med kakovostjo in ceno ter vsemi drugimi stroški, ki nastajajo pri tem. Pri tem ocenjujejo predvsem zahtevnost kupcev po kakovosti in kupno moč. Posledično prilagodijo izdelke. Temu rečemo regionalna segmentacija ali targetirana kakovost. Postala je ustaljena praksa – tudi ikoničnih blagovnih znamk, ki si jih ljudje močno zapomnijo.« 

Ali bo pregledovanje hrane med različnimi trgi dvignilo njeno kakovost na naših krožnikih?

Med izbranimi vzorci omenjene raziskave trga prehranskih izdelkov je bilo 25 vzorcev blagovnih znamk in 42 vzorcev trgovskih znamk. Podobne sta v primerjalno analizo vključili že Slovaška in Češka. »70 odstotkov razlik smo ugotovili na vzorcih trgovskih znamk. Polovica izdelkov, pri katerih smo zaznali razlike v kakovosti, je bila opremljena z znaki, ki poudarjajo slovensko poreklo,« je poudarila Breda Kutin, predsednica ZPS. Izpostavila je, da so največji problem aditivi, nadomeščanje mesa s sojo, zadeve, ki so po predpisih dovoljene.

Obstaja formula, kako se izogniti manj kakovostnemu blagu. Namreč z odločitvijo. O neizbiri. 

Pregledani mesni, mlečni, ribji, čokoladni in pekovski izdelki, pijače, kava, čaj in začimbe nikakor niso priporočljivi za redno uživanje, a je vprašanje, kaj drugorazredna živila pomenijo za naše zdravje. In ali bo pregledovanje hrane med različnimi trgi dvignilo njeno kakovost na naših krožnikih. Spodbudna je najbrž novica, da je kmetijski minister Dejan Židan kolegom na svetu ministrov v Bruslju predstavil podatke o pregledu trga glede dvojne kakovosti hrane (ob ZPS sta ga naredila tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Inštitut za nutricionistiko) in da evropski vrh resno razmišlja o preiskavi evropskega trga prehranskih izdelkov. »V Sloveniji bomo še letos naredili še širšo raziskavo. O tem bomo sproti obveščali potrošnike,« je napovedal naš minister in poudaril, da če kje, sta pri blagovnih in trgovskih znamkah cena in kakovost proizvoda v neposredni povezavi. »Naučiti se moramo, da pri kupovanju hrane stalno prebiramo tudi deklaracije.« Že res, da te precej dobro zajemajo vsebino proizvodov, a po besedah Brede Kutin so izziv za potrošnika, da razbere, kaj deklaracija sploh pomeni.



Kaj nam preostane? Obstaja formula, kako se izogniti manj kakovostnemu blagu. Namreč z odločitvijo. O neizbiri. »Hrana postaja zelo kompleksen industrijski izdelek, predvsem hrana, ki je narejena za to, da je poceni. Definitivno bi morali bežati od poceni hrane,« meni Aleš Kuhar. »A Slovenci smo zelo mahnjeni na ceno in takoj ko je akcija, izklopimo vse druge radarje. To, da je nekaj znižano, je čisto dovolj dobro. Sploh ne pazimo, kaj damo v košarico. V usta.«