Poskus detomora na Vranskem

Duševne težave se lahko pojavijo že med nosečnostjo

Sobotno dejanje mlade matere na Vranskem bi se utegnilo končati tragično, če uslužbenci tamkajšnjega Centra za varno vožnjo ne bi nemudoma ukrepali in poskrbeli za novorojenčka. Žensko, ki je s partnerjem trenutno na prostosti, zaradi poskusa detomora čaka kazenska ovadba, mi pa smo o problematiki, ki sega širše od pomanjkanja materinskega čuta, spregovorili z asist. dr. Neno Kopčavar Guček, dr. med., specialistko družinske medicine.

Zgodba o 25-letnici, ki je v soboto na stranišču Centra za varno vožnjo na Vranskem rodila otroka, kmalu potem pa s partnerjem, ki naj bi bil oče novorojenčka, zapustila toaletne prostore, je pretresla Slovenijo. Kakšni razlogi lahko žensko privedejo do tako brezbrižnega dejanja? Pristojni na Centru so pred dogodkom sicer opazili, da je njeno psihofizično stanje nekoliko poslabšano, in ji predlagali drug termin za opravljanje tečaja varne vožnje, zaradi česar naj bi tudi prišla na Vransko, a je to odklonila, je v izjavi za javnost povedal vodja oddelka za splošno kriminaliteto na Policijski upravi Celje Milan Vogrinec. 



Enotnega odgovora, zakaj nekatere ženske ne zmorejo poiskati pomoči, če otroka ne morejo, nočejo ali ne želijo imeti, in sprejmejo grozljivo odločitev – umor otroka takoj po njegovem rojstvu –, ni. Posamezniki se znajdemo v najrazličnejših okoliščinah, s katerimi se soočamo, kot najbolje zmoremo. Ali tudi ne. Okoliščina, ki pomembno vpliva k takšnemu dejanju, kot je detomor, so duševne težave posameznic. »Duševne težave se lahko pojavijo že med nosečnostjo, o poporodni depresiji strokovnjaki poročajo največkrat štiri do šest tednov po porodu,« pojasni asist. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., specialistka družinske medicine, ki je v svoji doktorski disertaciji leta raziskovala temo nasilja v družini. »Nacionalni institut za javno zdravje poroča, da po porodu najmanj ena ali dve ženski od desetih postaneta depresivni in/ali tesnobni. Ocenjujemo, da v Sloveniji vsako leto zaradi hujše depresivnosti in/ali tesnobe trpi od 1800 do 3600 žensk po porodu. Varovalni dejavniki so po mojem mnenju ne le budnost in strokovna obravnava s strani zdravstvenih strokovnjakov, ki se srečujemo z nosečnicami, kakor tudi ozaveščenost širše javnosti.« 



Ženska iz sobotnega primera morda tovrstne pomoči med nosečnostjo ni prejela, je pa splet okoliščin k sreči vsaj preprečil umor nedolžnega otroka. Pristojni so namreč nemudoma poklicali reševalce, potem ko so novorojenčka na stranišču našli hišnik, čistilka in inštruktor varne vožnje, zdravnikom na pediatričnem urgentnem centru celjske bolnišnice je stanje dečka uspelo stabilizirati, nato pa so ga z vojaškim helikopterjem prepeljali v ljubljanski klinični center, kjer so mu nudili nadaljnjo oskrbo. Njegovo stanje je tudi sedaj stabilno in je zunaj smrtne nevarnosti, je razkril Vogrinec, o usodi novorojenčka pa bo odločal pristojni center za socialno delo.



Mati in partner ter domnevni oče otroka pa sta trenutno na prostosti. Policisti so ju potem, ko sta zapustila toaletne prostore, kmalu izsledili in za oba sprva odredili pridržanje. Za žensko so ga nato prekinili in jo hospitalizirali. 25-letnica je v nedeljo bolnišnico že zapustila, nato pa so policisti z njo opravili še pogovor. Njo sedaj zaradi poskusa detomora čaka kazenska ovadba, partnerja pa tudi, če bodo ugotovili njegovo povezanost s poskusom detomora.  


V luči zgodbe, kot je bila ta, pa je znova pomembno spomniti, naj nosečnice, ki se znajdejo v eni najhujših stisk, ne pozabijo, da niso nikdar same. Dr. Zalka Drglin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje bodoče mamice,  ki se znajdejo pred vprašanjem neželenega materinstva, nagovarja takole: »Ženskam, ki se znajdejo v stiski, sporočamo: vedno je nekdo, ki vam je pripravljen prisluhniti, iščite, dokler ne dobite podpore. V težavah niste sami. Pokličete lahko na različne telefone za ljudi v stiski, obrnete se lahko na svojega ginekologa ali osebnega zdravnika, center za socialno delo ali zdravstvene ustanove, kot je porodnišnica ali na nevladne organizacije, kot je Združenje Naravni začetki. Zaupnost vam je zagotovljena.«  


Intervju z asist. dr. Neno Kopčavar Guček, dr. med., specialistko družinske medicine o vzgibih za detomor in bitkah, ki jih bijejo posameznice, pa preberite v Oni, ki izide 30. januarja 2017.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
onaplus logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

newsletter
onaplus logo

Naročite se
na OnaPlus in izkoristite
25% popust!

NAROČI SE