Na zadnji dan meteorološke zime, 28. februarja, smo se prebudili v najhladnejše jutro letos. V Novi vasi je bilo –27 stopinj Celzija, na Jezerskem –25, Babnem Polju –24, v Logatcu –22, Velikih Laščah –21, na Letališču Jožeta Pučnika in v Kočevju –20, v Ljubljani –12 in na letališču Portorož –5 stopinj Celzija. V mrazišču Mrzla Komna je bilo ob 7. uri –38 stopinj. Dolgoletni nizi uradnih meteoroloških meritev v Sloveniji kažejo, da podobno mrzlo vreme zadnje dni februarja ali prve dni marca, torej ob prehodu iz meteorološke zime v meteorološko pomlad, nastopi nekajkrat na stoletje. »Vsako slovo je težko. Letošnja nestanovitna in klavrna zima se še posebej težko poslavlja, saj nas je dražila ves čas. Najprej se je pokazala, kot je treba v adventu, potem je omagala, celo popustila v januarju, na koncu pa, kot bi hotela reči: 'Še sem tukaj in marsikaj zmorem',« modruje mag. Dušan Kaplan z Blok, po domače Krajnčev Lojz, o letošnji meteorološki zimi s spremenljivim vremenom in nihajočimi temperaturami, ki se po tem, ko so marsikod na plan že sramežljivo pokukali prvi zvončki, kar ni hotela odmakniti.



Vremena preroki

Občasno naletavanje snega na prvi dan meteorološke zime za Slovenijo ni bila prva pošiljka snega, do prvega decembra je snežilo že dvakrat – v novembru. Januar je bil v večjem delu Slovenije eden najtoplejših v zadnjih sto letih. Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) je bil glede na izmerjene temperature med drugim in četrtim najtoplejšim. Februar sta zaznamovala sneženje in ekstremna ohladitev v zadnjih dneh meteorološke zime. Podobno mrzlo ob koncu februarja je bilo nazadnje leta 2005.

So kaj takega obetali vremenski preroki? »Najprej se ustavimo ob Galu, 15. oktobra 2017. Suho je bilo vse dni okrog tega svetnika. Gal takole pravi: 'Topel veder Gal, suho bo poletje dal.',« pove Dušan Kaplan. »Od svetnikov, ki napovedujejo, kakšna zima bo, velja omeniti Uršo (21. oktober). Takole pravi: 'Kakršno vreme Urša prinese, tako se rada jesen in zima obnese'. Bila je vlažna in hladna. Kakšnega mraza ni bilo, med meglo je rosilo. Sledilo je še nekaj toplih dni, potem se je ugnezdil dež in hladno je bilo. Za vse svete smo imeli kar prijetno suho vreme z rahlim vetrom. Padavin ni bilo,« spomni Dušan Kaplan. »To je kazalo na zimo z malo snega, ne posebno močnim vetrom in obilno žetvijo, kar je pravzaprav najvažnejše. Takole pravijo ljudske: 'Ako je na vseh svetnikov lepo vreme, bo prihodnje leto čuda žita in žira'. V prvih letih po vojni sva z mamo nabirala žir. Ne spomnim se, kako smo ga stiskali, vem pa, da je bil pražen krompir čudovitega okusa. No, čudovit je bil, ker sem bil kar naprej lačen. Vonj po olju iz bukovega žira mi je še vedno spomin na tisti čas. Težko je bilo in z vsemi stvarmi je bilo treba skrbno ravnati. Moj sosed, Petričev Ivo, ki je večji del vojne preživel v notranjskih gozdovih, kjer sta se skrivala z mamo, je takole zapisal v spominih nanjo: 'Bilo je lepo. Jedli smo vsak dan, včasih celo dvakrat.' Vse ljudske izkušnje o vremenu kažejo skoraj v celoti samo to, kdaj posejati, kdaj požeti, kako spraviti pridelek, da bo dovolj kruha za vsa lačna usta. Ob obilju različne hrane, ki jo danes dobimo v trgovini, kar pozabljamo, kakšen dragocen dar narave je to, da smo vsak dan siti.«



Zima stoterih obrazov

Dušan Kaplan z Blok, ljubiteljski opazovalec in zapisovalec vremena, ki podnebno dogajanje spremlja po koledarju, luninem vremenskem ključu in ljudskih modrostih, spomni, da je nestanovitno zimo obetal tudi Martin (11. november). Oblačno je bilo. Vetrovno. Zoprno. 'Če Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja'. »In res smo jo dobili – zimo, stoterih obrazov. Prvi teden v adventu je pritisnil hud mraz. Na Blokah je snežilo. Kakšnih četrt metra smo ga dobili. Obetal se je pravi zimski Andrejev mraz in sneg. 'Andreja (30. november) sneg sto dni leži in žito mori'. Pa ni zdržal niti en teden. Vedel sem, da ne bo ostal. Macesen na Mihovem travniku se še ni bil osul do kraja. Ta pa je najbolj resen znanilec, kdaj bo sneg obležal. 'Macesen se vedno na kopno obleti', pravi ljudska. Ta modrost vedno dobro drži. Doslej se mi še ni izneverila.«

Znanilec za količino snega v prihajajoči zimi je tudi Barbara (4. december). »Bila je hladna, na Blokah smo imeli kar –11 stopinj Celzija, snega pa ni bilo dosti. 'Če se na Barbaro vidi strnišče na njivi, se bo videlo celo zimo.' Barbara je zanesljiv znanilec, in sicer za količino snega v prihajajoči zimi. Če odštejem nekaj dni v svečanu letos, ga res ni bilo kaj dosti.«



Nestanovitno bo do velike noči

Kdaj bo zima popustila? Napovedane so otoplitve in padavine, zato je v prihodnjih dneh pričakovati pospešeno taljenje snega. Dušan Kaplan omeni resnico o Gregorju (12. marec): »'Po Gregorju od vsakega vetra sneg kopni.' Pomaga mu tudi Jedert/Jerca (17. marec), ki pravi: 'Če ne prej, pa na Jerco gorka sapica zapihlja.' In: 'Jera lepa, dobro letino obeta.' S temi obeti bomo zakorakali v pomlad. Jerca nam bo prinesla toliko toplega vremena, da bomo težke zimske plašče odložili v omaro. A kakšen površnik naj ostane pri roki. Do velike noči. Do prvega aprila. Takole gresta ljudski, ko ima god sv. Petra stol (22. februar): 'Kakor na Petrovo vreme kane, tako ves mesec ostane.' In: 'Če Petra stol mrazi, zima še dolgo trpi.' V obeh primerih velja za letošnje leto to, da se bo nestanovitno vreme z dežjem, snegom in hladom vleklo tja do konca marca. Letos torej prav do velike noči. No, nekaj dni vmes, tam okrog Jožefa (19. marec) bo kar lepih in prijetnih, potem bo zima spet nazaj. Vsako slovo je težko. Za letošnjo zimo to še posebej velja. Nikakor se ne bo mogla posloviti. Kaže pa tudi, da bo potem kar naenkrat vroče kot le kaj.«