Včeraj, na sončno soboto, je v Mariboru svojo ljubezen s poroko kronal prvi lezbični par. Nov zakon izenačuje pravne posledice njune zveze s posledicami, ki jih zakon določa že za zvezo dveh oseb različnega spola, ne omogoča pa jima možnosti za skupno posvojitev otroka in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Razlika je tudi pri poimenovanju: osebi različnega spola skleneta zakonsko zvezo oziroma živita v zunajzakonski skupnosti, partnerja istega spola pa skleneta partnersko zvezo oziroma živita v nesklenjeni partnerski zvezi.

Zakon uvaja pravico do zdravstvenega zavarovanja po partnerju v primeru brezposelnosti, pravico do odsotnosti z dela in nadomestilo zaradi nege ožjega družinskega člana ter uveljavljanje partnerja kot vzdrževanega družinskega člana pri odmeri dohodnine. In seveda, ena najvidnejših sprememb je ta, da je lahko postopek partnerske zveze zdaj slovesen, javen in ob navzočnosti prič ter zunaj uradnih prostorov. Zelo pomembna novost pa je opredelitev nesklenjene partnerske zveze, ki ima zdaj enake pravne posledice kot zunajzakonska skupnost moškega in ženske.

Kot poudarjajo aktivisti za izenačitev istospolnih zvez, je Slovenija sicer naredila velik korak naprej, a vendarle nismo še stoodstotno odpravili diskriminacije. Onemogočanje skupne posvojitve in oploditve z biomedicinsko pomočjo da je protiustavno, opozarjajo.

22 držav
Z začetkom veljave zakona o partnerski skupnosti je prenehal veljati zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti. Partnerja, ki imata registrirano istospolno skupnost, lahko do 24. avgusta 2017 pred matičarjem izjavita, ali želita njeno preoblikovanje v partnersko zvezo. Če se v šestih mesecih o tem ne bosta izrekla, se bo registrirana istospolna partnerska skupnost samodejno preoblikovala v partnersko zvezo na podlagi zakona. Različne oblike poročne enakopravnosti je do zdaj uzakonilo 22 držav, 1. marca se nam bo pridružila tudi Finska.