Pot evolucije je izredno dolga, zato znanstveniki in raziskovalci na vse načine hitijo, da bi jo prehiteli. Raziskovalec z Univerze Harvard, Juan Enríquez, se zato sprašuje, ali je etično spreminjati človeško telo? Prostetika je ena izmed medicinskih vej, kjer to že počno. Ne le, da obstajajo umetni udi kot so roke in noge, obstaja že notranja prostetika, kot je na primer umetni kolk, kjer je tujek vgrajen v telo, da telo spet učinkovito deluje. Bioniko poznajo tudi organi, umetni srčni spodbujevalnik je prav tako dodatek, ki organu pomaga normalno delovati. Si predstavljate, da bi telo lahko popravili tako, da bi izboljšali vaše sposobnosti? Videli bi dlje, slišali bi dlje, tekli bi dlje.


PREBERITE TUDI: Bi imeli špinačno srce?


Sodobna znanost omogoča, da lahko iz matičnih celic vzgojimo nova tkiva in celotne organe. Ker lahko celice tudi na novo sprogramiramo, torej spremenimo njihovo funkcijo, jih lahko preobrazimo do te mere, da se začno drugače obnašati. Postanejo bolj odporne na radioaktivno sevanje, bolje presnavljajo kisik, izločajo strupe in podobno. V celice lahko vstavimo človeški genom, kar odpira možnost, da bi človeka lahko dobesedno ustvarili po želeni podobi. Ker bi ustvarili bitje, ki bolj učinkovito deluje v okolju prihodnosti, ni nujno, da bi sploh izgledali kot ljudje! Morda bi bili bolj podobni rastlinam, naši organi bi bili drugačni, opravljali bi sicer iste naloge, a morda v drugačni razporeditvi. Takšna rasa bi bila precej drugačna od naše, saj bi se morali prilagoditi na popolnoma drugačne razmere, ali na Zemlji ali na drugem planetu.


PREBERITE TUDI: Znanstveniki so spregledali organ!


Enríquez sklene, kar vzhodnjaški filozofi vedo že tisočletja: človeško telo ni edina oblika, v kateri naša zavest lahko živi. Ker so razmere na Zemlji izredno občutljive, obenem se močno trudimo, da bi jih dodobra uničili, je razmislek o spreminjanju človeških teles nujen za človeško raso, da bomo sploh lahko preživeli. Lahko smo srečni, da imamo znanstvene ume, ki se ukvarjajo s tem vprašanjem, morda pa ne bi bilo odveč, če bi o trajnostnem bivanju razmislili kar takoj, še preden Zemlja dokončno propade?