Ja, zaljubljenost je velika zanka pogube in neskončne sreče. Zakaj pogube? Tudi če se ne nameravaš ali se ne želiš zaljubiti, se to lahko zgodi neodvisno od lastne volje. Seveda obstajajo posamezniki, ki se neskončno bojijo čustvene navezanosti in doživljajo močan strah pred zaljubljanjem in tem, da bi bili tudi sami ljubljeni. Tak strah strokovno imenujejo filofobija. Menim, da je kar razširjen.



Strah pred srečo

Včasih opažam, da nekateri ljudje, tudi ko bi bili lahko srečni, mirni in zadovoljni, ustvarjajo okoliščine ali dogodke, ki jim pokažejo, da niso vredni, ali se jim vsaki dobri obeti vedno znova razdrobijo v prah, in tako se spet prepričajo, da niso vredni ljubezni druge osebe. Takšnim posameznikom povem kar naravnost, da imajo strah pred biti srečni. Pa odkimavajo, češ, kako, saj vendar nočemo biti nesrečni! A ko pobliže pogledamo njihovo življenjsko filozofijo in dogodke, ki usmerjajo njihovo pot, hitro prepoznamo skupne značilnosti določenih odločitev, ki imajo isti posledici, to sta izolacija in neuspeh. Saj nesrečnih okoliščin, ki nam omogočajo, da smo še naprej nesrečni, ne ustvarjamo na podlagi zavestnih odločitev! To so naši notranji mehanizmi, ki na podzavestni ravni uravnavajo naša pričakovanja ter v skladu z njimi »delujejo«.


PREBERITE ŠE: Ste ranljivi ali ranjeni?


Je res dovoljeno vse?

Res je neverjetno, kako enostavno običajno zdrsnemo in pademo v stanje zaljubljenosti, in ko to občutimo, je že prepozno za vrnitev na nezaljubljenost. Pesniki in umetniki so tisočletja in stoletja opisovali zaljubljenost kot vzneseno stanje, v katerem je dovoljeno tako rekoč vse. Najlepše in žalosti polne pesmi so bile napisane prav zaradi strtega srca in neuslišane ljubezni. To je gonilo človeka in evolucije.



Kako umestimo ljubezen v odnos?

Opažam, da je težko definirati, kaj je ljubezenski odnos oziroma kako negovati čustva med dvema, ki sta »padla v ljubezen«, in kako iz primarnega stanja zagledanosti in zaslepljenosti in strasti razviti zdrav in konkreten partnerski odnos. Namreč, imeti se rad in imeti odnos sta dve različni zadevi, ki sta uspešni, ko ju par ozavesti, jima je mar za odnos, ki ju osrečuje, saj je poglobljen in pretkan z nitkami ljubeče pozornosti, objemov, dotikov, intimnosti in predanosti, zvestobe in odgovornosti, da želimo drug drugega osebnostno in ljubezensko osrečevati.


PREBERITE ŠE: Ljubezenska matematika


Živimo z neverjetno naglico in nam za opisane finese ne ostane kaj dosti časa, sploh ko nas doma čakajo otroci s svojimi zahtevami in izzivi, ko se ob polnoči zrušimo v posteljo in nam na misel ne pride, da bi se obrnili k partnerju in ga stisnili k sebi, vendar se moramo zavedati, da nekaj trenutkov dotikanja in naklonjenega časa tistih pičlih nekaj minutk dela razliko.



Dva sta potrebna

Dejstvo je, da se je za ljubeč, sočuten, zdrav in dolgotrajen partnerski odnos treba res kar naprej truditi, to seveda velja enako za oba. Ni možno pričakovati, da bo eden kar naprej dajal vse čustvene pobude, si želel pogovora in dotikov, seksa in stiskanja, drugi pa bo zraven brezbrižen do njegovih signalov. Ne, za partnerski odnos, ki bo oba osrečeval, sta vedno potrebna točno vidva oba!


PREBERITE ŠE: Ne odrecite se sebi


Ko »pademo v ljubezen«, se ne zavedamo, kaj vse nas čaka, kajne? Zmedeni smo in nekako izgubljamo kompas naše identitete, saj si želimo biti nenehno z ljubljeno osebo. Vzpostavi se dinamika, ki oba pograbi v vrtinec vsakodnevnih izzivov. Na udaru so pogosto prav tisti pari, ki so prišli skupaj v najstniških letih; zdaj ko so na pragu štiridesetih, se ločujejo. Ob vseh prigodah sta se razvijala vsak v svojo smer in po dvajsetih letih ne vidita ničesar več, kar bi ju združevalo, sta pa toliko navajena drug na drugega, saj nimata izkušenj z drugimi, da se bojita iti narazen. A mika ju zelo. Ena gospa mi je iskreno priznala, da bo težko živela s tem, da ni v življenju doživela strasti in seksa še s kom drugim, in da jo ta misel in želja vedno bolj preganjata. Seveda zelo podobno velja tudi za moške, ki si kar težko predstavljajo biti večno z isto žensko. A zvestoba in dogovor, da si zaupata, igrata pomembno vlogo. Kršitev tega dogovora in prevara, ki se kot posledica neizživetih izzivov pokažeta kot signal umirajočega odnosa, sta lahko tudi močan dejavnik streznitve in inventure partnerskega življenja, ko se je treba ustaviti in se, oba, iskreno povprašati, kaj si kateri sploh želi zase in kaj od partnerja in koliko še lahko prispeva v odnos.



Čas za ločitev

Težko je gledati partnerja, ki se imata še vedno močno rada, a ne zmoreta več biti skupaj, ker je odnos razpadel in sta toliko ozavestila lastno bolečino, da si mrcvarjenja in umiranja na obroke ne želita. Za ločitev sta v takšnem primeru potrebna pogum in sposobnost sebi priznati, kaj smo se naučili iz bolečine, jeze in žalosti, ki vedno pridejo kot posledica ločitve. Še zlasti zagatno je, ko eden od partnerjev vztraja v odnosu in ne dovoli drugemu, da bi odšel. Boji se ostati sam, ne zna živeti brez druge osebe, nenehno obljublja, da se bo še isti dan spremenil in ga bo znova sprejela in vzljubila, a v resnici ostaja prazen in poln strahov. Vedeti je treba, in tega mnogi ne razumejo oziroma nočejo sprejeti, da drugi ne more preprečiti, če en deležnik v odnosu želi končati zvezo. Razen z nasiljem in grobim posegom v osebno dostojanstvo, kar pa na vso moč obsojam.


PREBERITE ŠE: Zaljubljenost ni čustvo


Ali skupna prihodnost obstaja?

V letih dela s pari ugotavljam, da je najbolj uspešno, če zmore par točno v točki, ko se je zaljubil, definirati lastne potrebe in nato tudi skupno vizijo odnosa, da si jasno začrtata, kaj jima je pomembno in česa ne dovolita. Če se pri polni zavesti in zdravi pameti tega držita in seveda z leti in spreminjanjem ljubezni modificirata dogovore tako, da vključujejo nova stanja, na primer rojstvo otroka, selitev ali drugo zaposlitev, ki nosi določene zahteve, je takšen okvir dokaj varen temelj za razvoj in napredek partnerskega odnosa, s tem pa je dana možnost za ohranjanje in »zalivanje« ljubezni in pripadnosti. Bližnjic v odnosih ni. 



Mogoče je prav danes čas, da se usedeta in pogovorita, kdo vidva sta v resnici, kaj si sploh želita in kaj pričakujeta drug od drugega. Bodita iskrena in radovedna. Nič ni zabetonirano ali vklesano v kamen. Je stvar vajinega dogovora, kako bosta skupaj čustveno živela.


* Avtorica prispevka je univerzitetna dipl. socialna pedagoginja in dipl. socialna delavka, www.svetovalnica.si, 031 666 168. Če bi se radi naročili na individualno svetovanje ali jo povprašali za nasvet, pišite na: info@svetovalnica.si.