Torej, novo šolo na Polici sta bržkone na pobudo župana in ravnatelja (onadva pa se sklicujeta na starše, občane, hm, kaj pa otroke?) obiskala dva župnika, zmolila in blagoslovila šolo. In ljudem, vsaj tistim nekaj, kolikor jih je govorilo po televiziji, je bilo to všeč, bilo je zelo lepo, so porekli. Je tudi običajno, del tradicije, in so navajali podobne zagovore. Ja, ampak tisto, kar je lepo, še ne pomeni tudi, da je prav, s čimer pač imamo v slovenskem prostoru velike probleme. Z razumevanjem prav in narobe ali po dr. Vesni V. Godina, nekaj je fajn, drugo pa je prav. A v primeru blagoslavljanja in izvajanja molitev v objektih javnega šolstva moramo biti zelo natančni. Vsi poznamo ustavno pravico ločitve Cerkve od države. Imamo pa tudi zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki v 72. členu govori o avtonomiji šolskega prostora: »V javnih vrtcih in šolah ni dovoljena konfesionalna dejavnost.« Pri čemer se kot konfesionalna dejavnost šteje tudi religiozni verski obred, kar pač molitev in blagoslavljanje sta. Potem so se dajali levi in desni politiki, ali se je na Polici zgodila kršitev ustave in zakona ali pač ne. Je pa vsekakor presenetil predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan (sicer tudi ravnatelj), ki je povedal, da organ, ki ga vodi, nima stališča do blagoslavljanja javnih šol, bi pa svetoval pri tem zdravo mero tolerance in uporabo zdrave pameti, rekoč: »Tista blagoslovljena voda objektu ne more ne škoditi ne koristiti, zato v tem ne vidim nič slabega.« Torej, on osebno stališče očitno ima, zato ga združenje niti ne potrebuje?!

Veste, lahko bi kdo porekel, da je to malenkost. Pa ni. Zelo nevarno bi bilo tako poimenovati verski obred v javni šoli. Najprej, ker je to v nasprotju z ustavo in zakonom. Nevarno, ker se predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol odziva neprimerno, takisto predsednik republike Pahor. Ali njima in še komu ustava in veljavni zakon ne zadostujeta?! 

Aktualna ministrica za šolstvo je nemudoma sprožila inšpekcijski nadzor, ker meni, da je prišlo do kršitev, vedeti pa je treba, da 72. člen zakona ne predvideva sankcij zanje, tudi če jih bodo ugotovili, tako da je to še ena šlamastika v tej državi. Je pa treba povedati, da Inšpektorat za šolstvo in šport ne ve, ali je blagoslov organiziran religiozni obred ali ne, in zato so že v preteklosti ob podobnih primerih (ukvarjali naj bi se s sedmimi v zadnjih treh letih) poizvedovali, kako je s to rečjo. Pa veste, kaj so se domislili, kje da lahko dobijo najboljši odgovor? Pri Katoliški cerkvi! In seveda so jim odgovorili, da to ni organiziran obred. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je lani, ob podobnih dveh primerih, že opozorila, da ne gre le za ustavno kršitev ločenosti države od verskih skupnosti, temveč tudi za 41. člen ustave, ki posameznikom zagotavlja, da niso nezaželeno soočeni z verskim obredjem.



Moram pa še pridati, da je na taistem blagoslovu na Polici bil kajpada tudi predsednik Borut Pahor, ki, jasno, ne vidi nobenega problema, kajti na to je treba gledati strpno, je rekel, saj ne gre za verouk v šoli. Eh.

Veste, lahko bi kdo porekel, da je to malenkost. Pa ni. Zelo nevarno bi bilo tako poimenovati verski obred v javni šoli. Najprej, ker je to v nasprotju z ustavo in zakonom. Kar je povsem jasno. Nevarno, ker se predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol odziva neprimerno, takisto predsednik republike Pahor. Ali njima in še komu ustava in veljavni zakon ne zadostujeta?! Ali so pač onadva in somišljeniki nad vsem? Brez skrbi, a ne nad Bogom. In tudi nad Zemljo ne.