Salome

Bila sem sama, zdaj sem svoja

»Štufa sem zlaganih odnosov,« je udarila že na začetku s svojo »salomejščino«, nekakšno mešanico slovenskega jezika in domačega, kvarnerskega dialekta. Sita je torej dvoličnih, zahrbtnih ljudi, zato je z brskanjem po globini svoje podzavesti prišla do novih spoznanj, da bi se očistila ljudske navlake, ki se je z leti nagnetla v njeni bližini. »Ugotovila sem, da so nekateri ljudje name načrtno nalagali svoja bremena, travme in se na vsak način trudili z mano vzpostaviti patološki odnos. Kot da nimam že dovolj problemov sama s sabo,« o procesu samoočiščenja razkriva Salome.

Človek mora zadeti ob dno, da bi se lahko povzpel proti vrhu. To ste v preteklosti že ničkolikokrat izkusili. Katera prelomnica vam je dala zagon, da ste se nehali pogrezati v agoniji družbenih predsodkov?

Če bi štela vse modrice ob padcih, bi potrebovala preveč časa. Dna nikoli nisem enačila s porazi, ampak izhodiščem za nov začetek. Moja največja ničta točka je bila brez dvoma sprememba spola, natančneje operacija sama, ko sem vsaj telesno čez noč postala tisto, kar sem čutila že od malega. Nov spolni organ še ne pomeni, da si se preobrazil v žensko, kajti esenca spola se skriva v duši, do katere se lahko prebiješ le s pomočjo hormonske terapije. Ta me je pospremila skozi pravi pekel, ko mi je v hipu odsekala agresivni moški testosteron in ga nadomestila z nežnim, občutljivim ženskim estrogenom. Sprejeti svoje novo telo, nove občutke, predvsem pa ozavestiti novo spolovilo je bila najtežja preizkušnja doslej. Zveni zelo zapleteno in kontradiktorno, saj se najprej na vse pretege trudiš, da postaneš družbeno sprejemljiv, kajti ženska s penisom je v naši patriarhalni vzgoji še vedno moški. Potem pa se zbudiš iz narkoze po večurni operaciji in se znajdeš v še bolj zbeganem labirintu, podobno kot majhno nebogljeno dete. Novo rojstvo ni le simboličen naslov moje biografije, ampak dejansko stanje telesa in duha po spremembi spola, ki ti postreže le z dvema izbirama – končati kalvarijo s samomorom ali začeti še trše delati na sebi.

Veliko transseksualcev se po operaciji odloči za prvi, zasilni izhod, ker preprosto ne prenesejo zadnjega in hkrati najtežjega izziva na poti do sreče – soočenja s seboj. Ste večkrat omahovali ali se izplača nadaljevati življenje?

Suicidalne misli so stalnica pri raznoterih odmikih od družbenega povprečja. Dijak dobi slabo oceno in se zaradi prevelikih pričakovanj družine vrže pod vlak. Podobno je pri partnerskih odnosih in sploh v človeštvu. Tudi sama sem se znašla na robu prepada, pravzaprav sem bila tja potisnjena, ker nisem smela biti to, kar sem. Sama sreča moji trdoživosti, sicer bi že zdavnaj končala pod kakšnim mostom. Tako sem izbrala brezkompromisni boj in šele danes se tega zavedam v polnem obsegu, saj se mi takrat niti sanjalo ni, da ni z mano nič narobe. Krivila sem sebe pa mamo, očeta, prijatelje, ves svet. Ljudje smo v svojem bistvu zelo površinski in nepoznavanje hitro nadomestimo z obsojanjem. Mar bi se raje poglobili v pojav, odnos, ga začutili, predelali in širili to spoznanje. S tem bi marsikomu prizanesli, predvsem pa blagodejno vplivali k sožitju na tej pisani obli. 


Celoten pogovor preberite v februarski reviji Onaplus, ki je izšla 7. 2. 2017. Na prodajnih policah vas čaka vse do 6. marca.

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij ONAPLUS.SI Logo

Zakaj imamo v uredništvu One radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE