Kot poudarjajo opozarjajo strokovnjaki z Univerze Johns Hopkins, nam lahko nekatera prepričanja prinesejo več škode kakor koristi, zato ne gre vsem navedbam kar slepo verjeti: eno pravilo ne more veljati za milijarde ljudi, sploh če temelji na raziskavi, ki so jo opravili zgolj pri moških v šestdesetih letih minulega stoletja na Japonskem. Gibanje, kakršno koli, je seveda vir zdravja in dobrega počutja, toda število korakov je pri tem nepomembno, poudarjajo, vsakdo naj torej odkrije svojo daljavo in hitrost hoje, ki mu ustrezata. Ameriški razodevajo še nekaj zdravstvenih navedb, ki so v resnici miti. 



Sedenje ubija. Če vaše delo poteka pretežno v pisarni in je vaš življenjski slog največ časa sedeč, bomo umrli prej, nas opozarjajo strokovnjaki, toda dve obsežni britanski raziskavi sta ovrgli prepričanje, da je dolgotrajno sedenje škodljivo – če je v naš življenjski slog vključeno tudi gibanje. Že desetminutna hoja dela čudeže, če pa dodamo hojo po stopnicah, lahkoten tek pa še kakšno vajo za moč, lahko odpišemo slabo vest zaradi dela za računalnikom.

Sir je naš sovražnik. To ne drži, temu slastnemu mlečnemu izdelku se ne bi smeli izogibati kakor največji nevarnosti. Kot je pokazala danska raziskava, sir spodbuja razvoj dobrih bakterij v črevesju in zmanjšuje možnost pojava debelosti in holesterola. 



V telovadnici ne bomo shujšali. To je zelo tvegana trditev, opozarjajo strokovnjaki. Kardiovaskularni trening, denimo tek ali kolesarjenje, vsekakor pokurijo več maščob, toda dvigovanje uteži je lahko pri tem v veliko pomoč. Kombinacija različnih oblik vadbe je vsekakor najučinkovitejša, zato je vsakršno izključevanje nesmiselno.

Nizko intenzivna vadba je izguba časa. Nikakor ni res! Res da bomo z več potenja in napora odpravili več odvečnih kilogramov, ampak tudi nizko intenzivni trening, če ga opravljamo redno, lahko dela čudeže. In še, lahkotnejše vadbe so primerne za vsa leta in tudi številna zdravstvena stanja.